Narava kot okolje z bogatim potencialom prostora, materialov, oblik, barv in agregatnih stanj nudi idealno okolje za predšolske otroke, da odkrijejo svoje lastne načine oblikovanja in izražanja.

Naravni materiali in kreativnost

Naravni materiali imajo velik spodbujevalni značaj za ustvarjalno in domišljijsko igro, saj jih lahko poljubno uporabljamo. Estetika narave otroke zelo privlači, zato ponuja tudi posebno kuliso za igranje vlog, gledališke igre in uprizarjanje pravljic, še posebej tistih, ki se pogosto dogajajo prav v tem okolju.

Ta sposobnost otrok, da prepoznajo lepoto narave, odkrijejo oblike, razlikujejo barve in interpretirajo obliko v predmetih, je osnova za njihovo oblikovalno delo. V prosti igri tako iz zemeljskih hribčkov nastanejo viteške trdnjave in bivališča, iz palice figura, iz mahu odeja. Bolj diferencirano kot otroci zaznavajo okolje, bolj zapleteni, materialno bogati in zahtevni postanejo objekti iz naravnih materialov. Tako nastajajo veliki stroji, hišice, mesta, skladišča, mostovi, pisarne z računalniki itd. Vsak dan znova so otroci oblikovalci svojih lastnih igralnih svetov.

Veliki projekti so pogosto skupinska dela, pri katerih se otroci učijo skupaj uresničevati ideje, sklepati kompromise, razumno gospodariti z viri, spoznavati omejitve materialov in se medsebojno navdihovati. Brez posredovanja odraslih se take zgradbe redko ohranijo dlje časa. Graditelji so preoblikovalci, prav tako pogosto tudi rušilci svojih lastnih stvaritev, saj je ustvarjalni proces v ospredju pred končnim izdelkom. Igralni materiali niso namensko vezani, zato jih lahko zelo raznovrstno uporabljamo – odvisno od tega, ali trenutno potrebujemo hlev, trgovino ali zmajevo votlino.

Eksperimentiranje z oblikami in barvami

Narava ponuja mnoge oblike in obilje barvnih odtenkov in otroci zelo radi eksperimentirajo z njimi. Strukture lubja lahko z voščenkami prenesemo na papir, z različnimi oblikami listov lahko tiskamo. S kamni, palicami, mahom in rastlinami lahko oblikujemo čudovite postavitvene slike. Zelo enostavno je tudi izdelovati naravne barve iz različne zemlje in lepila ali iz sadja in listov. Z njimi poleg papirja barvamo tudi kamne, lesene plošče in gladka debla.

Posebej zanimiva je umetniška oblika »Land Art«, ki živi od čara naravnih materialov in minljivosti. Tudi skulpture lesnih kiparjev spodbujajo otroke, saj so sami s tem materialom zelo seznanjeni. Nekateri otroci zelo cenijo tridimenzionalno delo z veliko telesne angažiranosti, saj se lahko pri tem res »izoblikujejo«. Nenavadni oblikovalni materiali, kot so sneg, led in lastna najdena glina, prinašajo dodatne izkušnje.

Gledališka umetnost in figure

Otroci radi uprizarjajo zgodbe in sami izdelujejo kulise ali igralne figure. Od neobdelanega smrekovega storža kot prve figure, ki pozneje dobi oblečene liste in nato obraz, do izrezljanega palčka, obarvanega z rastlinskimi barvami – vse to predstavlja umetniški razvoj.

Ob obiskih muzeja, razstav, gledališča ali povabilu umetnika lahko otroci spoznajo druge umetniške oblike in jih na svoj način razvijajo naprej.

Ples in gib

Ples kot izraz veselja otroci doživljajo spontano – kot rajalno igro ali vodeni skupinski ples. V nasprotju s svobodnim plesnim izražanjem je pri skupnih plesnih igrah pomembno upoštevanje pravil in drugih, da lahko nastane celostna slika. Z ritmičnimi gibanji lahko otroci osvojijo čas in prostor. Govorne pesmi ponazarjajo s prehojeno razdaljo ali vnašajo enakomernost v ritem korakov.

Glasbena vzgoja

Glasbena vzgoja se v gozdnih vrtcih izvaja na najrazličnejše načine. Po eni strani se otrokom ponujajo usmerjena povabila, po drugi strani pa otroci med igro vedno znova najdejo možnosti za delo na tem področju. V skupnem krogu lahko na primer pozdravne pesmi postanejo dnevni ritual. Lahko pa otroke seznanimo s pesmimi, ki so skladne z določeno tematiko.

Poleg tega je mogoče zgodbe zvočno podkrepiti in spremljati z glasbenimi instrumenti (zvočne palice, bobni, ropotulje) pa tudi z naravnimi materiali (kamni, palice, plodovi) ter ponuditi jezikovne in ritmične igre z lasnim telesom.

Odkrivanje in ustvarjalna uporaba glasbenih elementov daje otrokom v skupini veliko veselje, spodbuja občutek skupnosti in omogoča otrokom, da vedno znova zbirajo nova spoznanja na tem področju. V najrazličnejših situacijah se otrok nauči razlikovati med glasnim in tihim, nizkimi in visokimi zvoki ter hitrim in počasnim tempom. Otroci doživljajo različnost posameznih otroških glasov in preizkušajo svoj lasten glas z vsemi njegovimi vidiki.

Ker se določene pesmi ponavljajo ob določenih situacijah, praznikih ali letnih časih, jih otroci uspejo ponotranjiti in si tako oblikovati repertoar pesmi. Potrebno znanje si otroci med drugim pridobijo z eksperimentiranjem in ukvarjanjem z instrumenti, ki jih prinese pedagoško osebje. Z redno uporabo določenih instrumentov se otrok nauči igranja na le te instrumente.

Uporabljajo se tudi pesmarice in zvočni mediji. Ta povabila omogočajo otrokom prve izkušnje s tradicionalnim notnim zapisom in najrazličnejšimi glasbenimi smermi. Z intenzivnim ukvarjanjem z glasbo razvijajo otroci določene preference, ki jih potem tudi izražajo.

Naravno okolje kot glasbeni prostor

Naravno okolje v gozdu otrokom vedno znova omogoča zaznavanje najrazličnejših zvokov in glasov, njihovo razločevanje in doživljanje njihovega pomirjajočega učinka. Med igro otroci uporabljajo predvsem naravne materiale, s katerimi glasbeno eksperimentirajo. Pri tem lahko zbirajo najrazličnejše izkušnje z glasovi, zvoki in ritmi. Raznovrstnost materialov v gozdu otroke vedno znova spodbuja k izmišljanju novih instrumentov.

Program gozdnega vrtca torej predstavlja celovito in strokovno utemeljeno uresničevanje Kurikuluma za vrtce z uporabo naravnega okolja kot optimalnega učnega prostora. Ohranja vse temeljne vrednote in cilje slovenskega sistema predšolske vzgoje ter jih obogati z inovativnimi metodološkimi pristopi, ki odgovarjajo na sodobne razvojne potrebe otrok in jih pripravljajo za uspešen prehod v šolo z močno motivacijo za učenje in globoko povezanostjo z naravnim svetom.

Umetnost v gozdnem vrtcu