Naravni materiali omogočajo konkretno spoznavanje matematičnih konceptov; števila, oblike, vzorce, merjenje, prostorske odnose. Matematika postane funkcionalna in smiselna.

Prostorska orientacija in telesna shema

V naravnem prostoru imajo otroci mnogo možnosti in veliko časa, da se gibljejo in pri tem spoznavajo svoje telo ter okolico. Tako jim uspe dojeti svojo telesno shemo, kar služi kot osnova prostorske orientacije. Z osvojenimi spoznanji se otroci vedno bolje znajdejo v svojem gozdnem območju in začnejo določene kraje povezovati z določenimi smermi.

Primerjanje, klasificiranje in urejanje

Z intenzivnim ukvarjanjem s samimi seboj in materiali, ki jih obkrožajo, se na igriv način učijo primerjati, klasificirati in urejati stvari. Doživljajo, da je lahko kamen okrogel ali oglat, težak ali lahek, ploščat ali debel.

Geometrijske izkušnje

Med prosto igro se otroci vedno znova preizkušajo kot arhitekti, gradbeniki in umetniki ter pri tem zbirajo izkušnje z eno ali večdimenzionalno geometrijo. Imajo natančne predstave o tem, kako naj izgledajo njihove zgradbe, figure, vzorci ali drugi predmeti, in si iščejo material, ki ustreza po dolžini, debelini in obliki. Sčasoma se njihova vizualna in prostorska predstavljivost izostri in začenjajo graditi podrobnosti.

Dodatni materiali in igre

Pedagoško osebje lahko obstoječe vire dopolni z dodatnimi materiali. Prinesejo na primer knjige in geometrijska telesa ter ponujajo najrazličnejše igre. Otroci lahko prosto eksperimentirajo z materiali, igrajo igre razvrščanja in izvajajo preproste računske operacije ter si tako pridobijo prvo razumevanje funkcionalnih načel.

Čas in števila

Prve izkušnje s časom, imeni mesecev in dnevi v tednu lahko otroci pridobijo po eni strani s strukturiranim dnevnim in tedenskim potekom, po drugi strani pa z določenimi rituali v jutranjem krogu. Vsak dan se na primer obravnava datum in pripadajoči dan v tednu, poleg tega se dnevno štejejo otroci in ugotavlja, koliko jih manjka. To omogoča mlajšim otrokom, da sproščeno razširjajo svoja znanja na področju štetja.

Poleg tega se ponujajo ciljno usmerjene dejavnosti na področju matematike, ki ustrezajo posameznim temam. Znanje, pridobljeno pri teh dejavnostih, se med časom prostega igranja nato izpopolni z vsakim otrokom posebej ali v majhnih skupinah v različnih situacijah. Tako lahko na primer štejemo kamne, ki jih je zbral otrok, jih razdelimo na posamezne podmnožice, sortiramo po velikosti in še veliko več. Mnoge od teh situacij se porodijo iz proste igre otrok in jih ni treba posebej načrtovati.

Matematika v gozdnem vrtcu