Tvegana igra in njen pomen

Tvegana igra predstavlja enega ključnih aspektov otroške igre v gozdnem vrtcu, ki ga Kurikulum za vrtce izrecno poudarja kot pomemben element gibalnega razvoja.

VZDRŽLJIV OTROKRAZISKOVANJE V GOZDUIGRA V GOZDU

Klavdija Svet

12/12/20253 min read

Gozdni vrtec in tvegana igra
Gozdni vrtec in tvegana igra

Tvegana igra predstavlja enega ključnih aspektov otroške igre v gozdnem vrtcu, ki ga Kurikulum za vrtce izrecno poudarja kot pomemben element gibalnega razvoja. Pri tej vrsti igre "otroci splezajo nekoliko višje, se gibajo hitreje, skočijo višje, dlje, globlje in s tem premagujejo občutek strahu". Gre za kontrolirane oblike tveganja, ki otroku omogočajo testiranje lastnih meja in razvijanje samoregulacijskih spretnosti v varnem okolju.

Koristi tvegane igre za razvoj

Raziskave s področja gozdne pedagogike kažejo, da tvegana igra prinaša številne koristi za otrokov razvoj. Otroci, ki se lahko vključujejo v tvegano igro, razvijejo boljše sposobnosti ocenjevanja tveganja, večjo fizično kompetentnost, samozavest in odpornost na stres. V gozdnem kontekstu je tvegana igra še posebej dragocena, ker se odvija v naravnem okolju, ki omogoča postopno stopnjevanje izzivov.

Razlikovanje med tveganjem in nevarnostjo

Vzgojitelj v gozdnem vrtcu mora razlikovati med sprejemljivo tvegano igro in nevarnostjo. Tvegana igra vključuje situacije, kjer je možnost poškodbe relativno majhna, posledice pa obvladljive. Gre za izpostavljenost situacijam, ki vključujejo elemente negotovosti, vendar v okvirih, ki jih otrok lahko razume in obvladuje. Nevarnost pa predstavlja situacije z visoko verjetnostjo resnih poškodb, ki presegajo otrokove sposobnosti ocenjevanja in odzivanja.

Oblike tvegane igre v praksi

Plezanje in gibanje po neravnem terenu

V praksi gozdnega vrtca se tvegana igra kaže na različne načine. Plezanje po drevesih do določene višine omogoča otroku izkušnjo višine in premagovanje strahu pred padcem, vendar v mejah, kjer morebitni padec ne bi povzročil resnih poškodb. Hoja po podrtih deblih ali kamniti podlagi razvija ravnotežje in pozornost, vendar na površinah, kjer izguba ravnotežja pomeni le manjšo nevarnost.

Uporaba pravih orodij

Igre z orodji predstavljajo naslednjo dimenzijo tvegane igre. Otroci v gozdnem vrtcu lahko uporabljajo prava orodja kot so žage, kladiva, nožki ali vžigalnik, vendar pod neposrednim nadzorom vzgojitelja in z jasno postavljenimi pravili. Tako se učijo odgovornega ravnanja z orodji in razvijajo praktične spretnosti, ki jih bodo potrebovali v življenju.

Igre z ognjem

Igre z ognjem predstavljajo posebno kategorijo tvegane igre, ki je v gozdnih vrtcih pogosto prisotna. Otroci se učijo kuriti ogenj, vendar pod strogim nadzorom in z jasnimi varnostnimi protokoli. Te izkušnje razvijajo spoštovanje do naravnih sil in odgovornost pri ravnanju z nevarnimi elementi.

Gibalne aktivnosti z elementi tveganja

Gibalne oblike tvegane igre vključujejo skakanje z višjih površin, hitro gibanje po neravnem terenu, bojevanje in podobne aktivnosti. Vzgojitelj pri tem omogoča otrokom, da sami ocenijo svoje sposobnosti in postavijo osebne meje. To je ključno za razvoj samoregulacije in samozavedanja.

Socialni vidik tvegane igre

Pomemben vidik tvegane igre je njen socialni aspekt. Otroci pogosto prevzemajo tveganja v skupini, kar zahteva komunikacijo, pogajanja in medsebojno skrb za varnost. Tako se poleg fizičnih spretnosti razvijajo tudi socialne kompetence in empatija.

Vloga vzgojitelja pri tvegani igri

Vzgojitelj pri vodenju tvegane igre uveljavlja načelo "zmernega tveganja". To pomeni, da omogoča otrokom dovolj svobode za raziskovanje in izzive, hkrati pa poskrbi za osnovne varnostne okvirje. Namesto da prepoveduje potencialno tvegane dejavnosti, jih strukturira tako, da postanejo učne priložnosti.

Ključne strategije vzgojitelja pri podpori tvegane igre vključujejo: sistemsko ocenjevanje tveganj v okolju, postavljanje jasnih in razumljivih pravil, poučevanje otrok o nevarnostih in varnem vedenju, modeliranje odgovornega odnosa do tveganja, spodbujanje otrok k lastni oceni zmožnosti ter zagotavljanje ustrezne prve pomoči in intervencijskih protokolov.

Zaključek

Paradoks tvegane igre je v tem, da otroci postanejo varnejši prav zato, ker jim dovolimo, da se soočijo z nadzorovanim tveganjem. Otrok, ki se nauči plezati na drevo in oceniti trdnost veje, ki ve, kako ravnati z nožem, in ki je izkusil padec z nizke višine, razvije praktično modrost, ki ga bo varovala vse življenje. V svetu, ki otroke vse pogosteje ovija v vato, jim gozdni vrtec ponuja dragocen dar: zaupanje vase in sposobnost presoje, ki nastaneta le skozi izkušnjo. Kot je zapisal norveški raziskovalec Ellen Sandseter: "Ne moremo obvarovati otrok pred vsemi tveganji, lahko pa jim damo orodja, da se naučijo varovati sami sebe." In prav to je bistvo tvegane igre – pot od zaščite k samostojnosti, od strahu do poguma, od odvisnosti do odgovornosti.

Tvegana igra in njen pomen