V gozdnem vrtcu se izvaja vseh šest področij dejavnosti kurikuluma, pri čemer naravno okolje omogoča spontano povezovanje različnih vidikov učenja.

Sodobne raziskave v razvojni psihologiji, nevroznanosti in okoljski psihologiji enotno potrjujejo, da neposreden stik z naravnim okoljem predstavlja temeljno sestavino optimalnega otrokovega razvoja (Kurikulum za vrtce, 2025). Ta paradigma presega tradicionalno razumevanje narave kot »ozadja« za otroške aktivnosti in jo obravnava kot aktivni dejavnik v razvojnem procesu, ki oblikuje nevronske povezave, spretnosti in zmožnosti na vseh področjih razvoja.

Definicija neposrednega stika

Neposreden stik z naravo označuje kontinuiran, veččuten in interaktiven odnos med otrokom in naravnim okoljem, kjer otrok ne le opazuje naravne pojave, temveč aktivno sodeluje z naravnimi elementi, procesi in življenjskimi cikli. Gre za somatsko, čustveno in kognitivno angažirano doživljanje naravnega sveta, ki omogoča razvoj avtentičnih odnosov in globokega razumevanja ekološke povezanosti.

Narava kot temelj

V gozdnem vrtcu je narava temeljno in povezovalno področje, kjer otroci neposredno spoznavajo naravne procese, ekosisteme, življenjske cikle ter razvijajo naravoslovne spretnosti opazovanja, eksperimentiranja in sklepanja.

Raziskovalnemu nagonu otroka so v naravnem prostoru postavljene le redke meje, saj so možnosti za razvoj ogromne in se večinoma izvajajo z malo truda in priprav. Z vsakodnevnim prebivanjem na istem gozdnem območju lahko otroci zelo natančno opazujejo kratkoročne in dolgoročne spremembe v svojem okolju. Zaznavnost tudi za majhne podrobnosti pa se postopno ostri.

Letni cikel, naravne spremembe in različni vremenski pojavi so pri otrocih doživeti zelo intenzivno in pri njih vzbujajo številna vprašanja. V dolgih pogovorih, s pomočjo knjig, mitologij in eksperimentov se skupaj iščejo odgovori in tako se prva spoznanja o teh naravoslovnih danostih močno vtisnejo v spomin. Krog življenja se zaznava posebno intenzivno, ko se na primer izbrano drevo opazuje skozi vse leto. Najprej se odkrije cvet, nato plodovi in semena, ki padejo na zemljo in tam prezimijo pod snegom. Spomladi začnejo kaliti, tako da so tla nenadoma polna sadik, od katerih potem večina odmre in le redke zrastejo v majhna drevesca.

Pri opazovanju okoliške flore in favne otroci sčasoma dosežejo temeljno znanje, ki se z vsakodnevno uporabo določenih knjig in skozi igre ter projekte še utrjuje. Intenziven stik s štirimi elementi - ogenj, zemlja, voda in zrak, ki spontano vabijo k eksperimentiranju in raziskovanju, se v naravnem prostoru namenja dovolj prostora in časa ter tako spodbuja celostno doživljanje.

V različnih letnih časih otroci doživljajo različna agregatna stanja in iz tega izhajajoče lastnosti. Od zamrznjenega snega do snega, ki se praši kot sladkor v prahu, od lepljivega snega, ki je idealen za gradnjo, do talnih potokov, ki poplavijo izsušena struge. Od stopljenega snega, ki se zunaj čez noč zamrzne v led, do rosnih kapljic, ki naredijo pajčevine vidne, in luž, ki so vsak dan manjše, ker sonce iz njih izpari vodo. Vsak dan prinaša nešteto spodbud in naravnih čudes za občudovanje.

Meritve temperature, količine padavin, dolžine palice, teže najdenega kamna in še veliko več izvajajo otroci sami. Moči vetra, vode in sonca otroci doživljajo na lastni koži, uporaba teh perspektivnih oblik energije je tako lahko preizkušena in posredovana.

Pri številnih gibalnih igrah otroci na lastnem telesu odkrivajo fizikalne zakonitosti. Pri gradnji in konstruiranju naletijo na igrivo uporabo vzvoda, koles, tehtnice ali nagnjene površine. Z ustreznimi orodji, kot so žage, kladiva, svedri ali nožiči za rezljanje, se lahko otroci preizkusijo in opolnomočijo, da si sami izdelajo preprosta igrala. Tako nastajajo majhni čolniči iz lubja, avtomobili, letala in helikopterji s propelerjem, piščali, nakit iz bezgovih jagod, izrezljane figure in še veliko več. Pri tem se lahko naučijo veliko o delovanju teh samo izdelanih stvari. Pogosto je treba dolgo premišljevati, dokler se kolo ali propeler ne začne vrteti ali glasbilo ne da tona.

Spoznavanje narave