Otrok se uči z gibanjem

Kaj če otrok, ki ne more mirovati, ne dela ničesar narobe?

Kaj če je njegovo vrtenje, plezanje in tek natanko tisto, kar njegovi možgani v tem trenutku najbolj potrebujejo? In kaj če mu z vsakim »sedi in bodi tiho« odvzamemo ravno tisto, kar potrebuje, da bi se sploh lahko naučil zbranosti?

S temi vprašanji smo se ukvarjali v Mariboru, na prvem izobraževanju bodočih gozdnih pedagogov.

Dva zorna kota, ena ugotovitev

Izobraževanje sta vodila Tatjana Jakovljevič, strokovnjakinja za razvoj možganov, in Uroš Jelen, strokovni sodelavec na Inštitutu za gozdno pedagogiko. Vsak je govoril iz svojega zornega kota: Tatjana z vidika delovanja možganov, Uroš z vidika kineziologije in prišla sta do istega zaključka. Gibanje je otrokova naravna potreba in pogoj za zdrav razvoj.

Tatjana, ki predava na mednarodnih znanstvenih konferencah, je s konkretnimi primeri pokazala, zakaj je gibanje v predšolskem obdobju ključno za razvoj možganov. Opozorila je tudi, kakšne posledice pušča dolgotrajno sedenje.

Več proste igre in manj vodenih dejavnosti

Oba predavatelja sta poudarila pomen proste igre v naravnem okolju. Opozorila sta tudi na drugo plat: usmerjene in vodene dejavnosti, ki zelo spodbujajo kognitivne funkcije in na katerih temelji naša predšolska vzgoja, po njunem mnenju zavirajo zdrav razvoj. Kadar prevladajo, ga lahko celo onemogočijo.

Pri tem ne gre za vprašanje »ali«. Vodene dejavnosti imajo svoje mesto. Gre za vprašanje »koliko« in »na čigav račun«. Otrokov dan ima omejeno število ur. Vsaka ura za mizo je ura, ki je otrok ne preživi v gibanju in prosti igri.

Kar so povedale vzgojiteljice

Najbolj zaskrbljujoče je bilo to, kar so povedale same vzgojiteljice, udeleženke izobraževanja. Otroke že v jaslih pripravljajo na šolo z mirnim in tihim sedenjem pri mizah. Nenehne vodene in usmerjene dejavnosti potekajo pogosto sede in v zaprtih prostorih.

Ni to očitek vzgojiteljicam. Pomembno je, da so to povedale na glas, in da so se v Maribor odpravile iskat drugačen pogled na otrokov dan.

Kaj pravijo podatki

Dolgoletni dvig rezultatov na testih inteligentnosti, ki smo ga v 20. stoletju jemali kot samoumevnega, se je obrnil. Ta obrat pomeni, da sedanje generacije otrok prvič po desetletjih rasti ne presegala svojih staršev. To pa je znamenje nazadovanja družbe. Zato se strinjamo z ministrom za vzgojo in izobraževanje, da potrebujemo temeljito reformo vzgojno izobraževanega sistema, odpravo institucionalnih monopolov in vzpostavitev jasnejše odgovornosti za rezultate izobraževalnega sistema (gov.si).

Kaj lahko spremenimo že jutri

Spremembe se ne začnejo na ministrstvu. Začnejo se v skupini. Nekaj predlogov, ki ne zahtevajo ničesar posebnega:

• Več časa zunaj. Ne le pol ure. Pustite, da gibanje in igra na prostem postaneta glavni del dneva.

• Manj sedenja. Vprašajte se, katera dejavnost za mizo bi lahko potekala stoje, v gibanju ali zunaj.

• Prosta igra z zaupanjem. Opazujte, ne vodite.

Prav zato smo začeli z izobraževanjem gozdnih pedagogov. Maribor je prvi korak. Vprašanje, ki ga nosimo naprej, ni več, ali je gibanje pomembno, ampak kako ga vrniti v vsakdan vsakega otroka.

Več o programu: izobrazevanje.gozdni-vrtec.si