Dan v gozdnem vrtcu

Čas v gozdnem vrtcu ima strukturo, ritem in namen. Ni kaotičen. Je premišljeno zasnovan, a hkrati dovolj fleksibilen, da se prilagodi trenutku, vremenu in otrokovim potrebam.

Prihod, kjer si viden

Vsako jutro se začne enako – in vsakič je drugače. Starši pripeljejo otroka v tako imenovan bazni tabor od koder se vsak dan odpravimo na novo pustolovščino.

Kaj se zgodi ob prihodu? Nekaj, kar se sliši preprosto, a je izjemno pomembno: vzgojitelj nameni pozornost vsakemu otroku.

Ne gre za hitro "živjo" in odhitevanje naprej. Gre za pristno pozornost. "Kako si? Kako si spal? Kaj te danes zanima?" Vzgojitelj si vzame čas tudi za starše – izmenjava informacij je hitra, a pomembna. "Danes je bil težek zjutraj" ali "Zelo se je veselil prihoda" – te informacije pomagajo vzgojitelju razumeti otroka skozi dan.

Prosta igra

Otroci ne prihajajo vsi ob istem času. Medtem ko čakamo, da se vsi zberejo, poteka prosta igra.

To ni "čakanje". To je dragocen čas, ko otroci sami izbirajo, s čimer se bodo ukvarjali. Nekateri igrajo skupinske igre z žogo. Drugi listajo in gledajo knjige (da, tudi v gozdnem vrtcu imamo knjige!). Tretji se lotijo ročnih del – pletenje, kvačkanje, šivanje.

Ta prosta igra omogoča mehak začetek dneva. Otrok, ki je bil zjutraj nemiren, ima čas, da se umiri. Otrok, ki potrebuje gibanje, lahko teka in skače. Skupina se naravno oblikuje, preden začnemo strukturirane dejavnosti.

Jutranji krog - srce skupnosti

Ko so vsi prisotni, se začne eden najlepših trenutkov dneva – jutranji krog.

Vsi skupa naredimo krog. Krog ni naključna oblika – v krogu vsi vidimo drug drugega. Ni prvega, ni zadnjega. Vsi smo enaki.

Pozdrav s pesmijo

Začnemo z jutranjim pozdravom, rajalno igra oziroma pesmico, ki jo otroci dobro poznajo.

Dobro jutro sonce,
dobro jutro dan,
dobro jutro ptički,
ki ste zapeli nam.

Dobro jutro, dobro jutro,
dobro jutro, dober dan.

Dobro jutro meni,
dobro jutro tebi,
dodro jutro vsem,
ki ste zapeli nam.

Dobro jutro, dobro jutro,
dobro jutro, dober dan.

Kdo je danes tukaj?

Sledi preverjanje prisotnosti. To ni le administrativna rutina. To je matematika v praksi: "Koliko nas je danes? Kdo manjka? Zakaj? Koliko nas je bilo včeraj?"

Otroci štejejo. Primerjajo. Ugotavljajo vzorce. "Luka ni tukaj – sreda je, vedno je v sredo pri babici."

Delimo zgodbe

Potem pride čas za izmenjavo izkušenj in vtisov. Otroci delijo zgodbe iz doma, dogodke preteklih dni, stvari, ki jih vznemirjajo. Gre za pristno deljenje v varnem krogu. Včasih je zgodba dolga, včasih kratka. Včasih je razburljiva, včasih tiha. Vse zgodbe so dobrodošle.

Kakašno je danes vreme?

Opazovanje vremena je naša vsakodnevna rutina in pomemben podatek pri načrtovanju dneva. "Je danes oblačno ali sončno? Topleje ali hladneje kot včeraj? Kaj mislite, ali bo deževalo?" Otroci postajajo pravi vremenoslovci – in pogosto so bolj natančni od napovedi!

Nekatere skupine vodijo tudi vremenski dnevnik – rišejo vreme, beležijo temperaturo, opazujejo vzorce skozi mesece.

Kaj bomo danes raziskovali?

In zdaj pride najzanimivejši del: načrtovanje dneva.

V tradicionalnem vrtcu vzgojitelj načrtuje dan. V gozdnem vrtcu načrtujemo skupaj.

"Kaj bi danes radi delali? Kam bi šli? Ali želite nadaljevati včerajšnji projekt? Ali je kaj novega, kar vas zanima?"

Otroci predlagajo. Razpravljajo. Glasujejo. Vzgojitelj jih usmerja, ponuja možnosti, zagotavlja varnost – a odločitev je skupna.

To ni navidezna participacija. To je resnično demokratično odločanje. In otroci to čutijo. Vedo, da je njihov glas pomemben.

Pravila za danes

Če načrtujemo posebno aktivnost – morda bomo uporabili orodja, morda bomo šli na novo lokacijo – si vzamemo čas za dogovor o pravilih.

Ne recitiramo seznama pravil. Skupaj se pogovorimo: "Če bomo danes uporabljali žage, kaj moramo upoštevati? Kako bomo skrbeli za varnost?"

In vedno: ponovitev osnovnih varnostnih pravil. Ne dolgočasno ponavljanje – ampak hitre, konkretne opomenike.

Pot v gozd

Po jutranjem krogu, vzamemo nahrbtnike in se odpravimo v gozd. Pot v gozd ni samo hoja – je del učenja.

Hoja v koloni

Hodimo v koloni – en za drugim. To ni vojaška disciplina, to je varnost.

Vodja kolone ve, kam gremo. Rep kolone pazi, da nihče ne zaostaja. Otroci se naučijo vzdrževati primerno razdaljo.

Ta hoja razvija prostorsko zavedanje in skupinsko odgovornost. Če nekdo potrebuje pomoč ali postanek, se vsi ustavimo.

Opazovanje gozda

Medtem ko hodimo, opazujemo. Gozd ni statična slika – je živo okolje, ki se vsak dan spreminja.

"Poglejte, to drevo je včeraj še imelo liste!" "Slišite tisto? To je detelj!" "Tukaj so bile včeraj sledi!"

Otroci poimenujejo, kar vidijo. Opisujejo spremembe. Postavljajo vprašanja. Vzgojitelj ne odgovarja na vse – včasih reče: "Ne vem. Kako bi lahko to ugotovili?"

Orientacija

Pot v gozd je tudi lekcija orientacije. Uporabljamo naravne orientacijske točke.

"Vidite to mogočno drevo? To je naš prvi mejnik." "Tukaj bomo zavili na desno." "Do naše lokacije je še 5 minut hoje."

Otroci se učijo opisovati lokacije, ocenjevati razdalje in smer. To niso abstraktne veščine – to je praktično znanje, ki so ga uporabljali vsi naši predniki.

Prehrana

Ko prispemo na izbano lokacijo – včasih je to ista kot včeraj, včasih nova – je čas za malico iz nahrbtnika.

Priprava prostora

Otroci odložijo nahrbtnike in sodelujejo pri pripravi prostora ter si uredijo svoje mesto.

Umivanje rok

Tudi v gozdu si umijemo roke pred jedjo. Včasih pri potoku, včasih z vodo iz plastenke. Otroci se učijo higiene tudi zunaj kopalnice.

Čas za pogovor

Med jedjo se pogovarjamo o tem, kar smo doživeli, kar nas zanima, kar načrtujemo.

To je umirjen čas. Čas, ko skupina sede skupaj, deli hrano (včasih dobesedno – "Hočeš poskusiti moj kruh, ki ga je spekla moja mami?").

Odgovornost do okolja

Po malici pospravimo in sortiramo odpadke. "To je organski odpadek – lahko gre v gozd. To je plastika – gre v nahrbtnik, doma v smeti."

Otroci vidijo neposredno posledico svojega ravnanja. Če ne pospravljajo, okolje postane neurejeno. Če skrbijo, prostor ostane lep.

Raziskovanje z vsemi čuti

Nato se začne osrednji del dneva: raziskovanje.

Kako izgleda raziskovanje?

Prosto raziskovanje je osnova. Otroci samostojno izbere, kaj jih zanima. Vzgojitelj je prisoten, opazen, dosegljiv – a ne vodi vsake aktivnosti.

En otrok raziskuje mravlje. Druga dva gradita zavetišče. Tretji preprosto leži na travi in gleda oblake. Četrti zbira kamnčke in jih sortira po barvi.

Vse te aktivnosti so veljavne. Vse so pomembne. Ni hierarhije med "aktivnimi" in "mirnimi" dejavnostmi.

Vodeno odkrivanje se zgodi, ko vzgojitelj opazi da nekdo potrebuje pomoč. "Opazil sem, da iščeš način, kako povezati te veje. Hočeš, da ti pokažem, kako se naredi vozel?"

To ni prevzemanje nadzora – je ponudba podpore. Otrok se lahko odloči, da pomoči ne potrebuje. In to je popolnoma v redu. Ponudba sama pove: "Vidim te. Tvoj trud je pomemben. Če želiš, sem tu."

Projektno delo se razvije postopoma. "Minuli teden smo opazovali to rastlino. Naj jo danes ponovno preverimo?" Tako otroci spremljajo procese – rast, razpad, spremembe skozi čas.

Eksperimentiranje je spontano. "Kaj misliš, bo ta mah plaval na vodi? Poskusimo!" "Katera vejica se bo hitreje posušila – ta na soncu ali ta v senci?"

Vzgojitelj kot tihi opazovalec in močan podpornik

Vzgojitelj v gozdnem vrtcu ni animator. Ni tisti, ki nenehno predlaga aktivnosti, zabava, vodi.

Vloga vzgojitelja:

• Pozoreno opazuje – vidi, kaj otroka zanima, tudi če otrok tega še ne izrazi z besedami.

• Postavlja vprašanja – "Kaj opažaš? Zakaj misliš, da se je to zgodilo? Kaj bi se zgodilo, če...?" Odprta vprašanji, ki spodbujajo razmišljanje, ne iskanje pravilnega odgovora.

• Spodbuja uporabo vseh čutov – "Dotakni se. Povonjaj. Poslušaj. Kakšen občutek ti da?"

• Dokumentira – fotografira, zapisuje otrokove komentarje, beleži napredek.

• Varuje – nenehno skenira okolje, predvideva nevarnosti, a ne preprečuje tveganja – omogoča ga na varen način.

Vrnitev v bazni tabor

Na dogovorjen znak – včasih je to piščalka, včasih boben, včasih pesem zaigrana na frulico – se otroci zberejo pri vzgojitelju.

Vzamejo svoje stvari. Preverijo, če so kaj pozabili in se skupaj vrnejo v bazni tabor – spet v koloni, spet z opazovanjem, spet z dialogom.

Pri baznem taboru si še enkrat umijemo roke in se okrepčamo s sadno malico. To je prehod iz "gozdnega časa" v "čas odhoda".

Evalvacija dneva

Preden otroci odidejo, se zgodi nekaj pomembnega – zaključni krog.

Zaključni krog

Vsi sedejo v krog. Tokrat za deljenje doživetij.

"Kaj nas je danes najbolj navdušilo?" – ne iščemo spektakularnih dogodkov. Včasih je to polž, včasih oblak, včasih nova prijateljica.

"Kaj novega smo se naučili?" – ne v smislu šolskega učenja. "Naučil sem se, da se mravlje ne bojijo dežja." To je znanje.

"S čim smo imeli težave?" – priznavanje težav je moč. "Bilo mi je težko, ko mi ni uspelo splezati na drevo." "Nisem vedel, kako rešiti spor z Ano."

"Kaj bi jutri radi raziskovali?" – načrtovanje prihodnosti. Kontinuiteta učenja.

"Kako smo skrbeli drug za drugega in za naravo?" – refleksija o odnosih in odgovornosti.

Prosta igra in odhod domov

Sledi prosta igra, kjer lahko otroci s pomočjo knjig nadaljujejo svoje raziskovanje. Lahko likovno izrazijo svoja doživetja. Lahko pa se igrajo z drugimi rekviziti (kolebnice, žoge...), ki so na voljo v baznem taboru.

Zakaj je struktura pomembna?

Morda ste opazili, da je dan v gozdnem vrtcu strukturiran. Ni spontane anarhije. Je rutina.

Ampak ta rutina ni rigidna temveč fleksibilna. Če vreme zahteva spremembo, se prilagodimo. Če otrokov interes zahteva več časa, si ga vzamemo. Če se zgodi nekaj nepričakovanega – nevihta, najdena žival, nenavaden zvok – sledimo trenutku.

Struktura ne omejuje ampak omogoča. Otroci vedo, kaj pričakovati. To jim daje varnost in znotraj te varnosti se lahko sproščeno raziskujejo.

Sporočilo staršem

Ko zvečer vprašate otroka: "Kaj si danes počel v vrtcu?" bo morda odgovoril: "Igral sem se."

In to je resnica. Igral se je, ampak skozi igro je:

• sodeloval pri demokratičnem odločanju,

• raziskoval naravne pojave,

• razvijal motorične spretnosti,

• gradil odnose s prijatelji,

• krepil samostojnost in odgovornost,

• učil se spoštovanja do narave,

• razmišljal o svojih izkušnjah.

Vse to v enem dnevu. V gozdu. Ob igri.

Dan v gozdnem vrtcu je skrbno načrtovan ples med strukturo in svobodo, med načrtom in spontanostjo, med vodenjem in sledenjem.

In vsak dan je drugačen in poln priložnosti in doživetij.

Dobrodošli v našem dnevu. Dobrodošli v našem gozdu.

Dan v gozdnem vrtcu