Izkustveno učenje predstavlja osrednji pedagoški pristop v programu gozdnega vrtca in se neposredno navezuje na teoretične osnove, ki jih je zasnoval John Dewey ter nadgradila sodobna pedagoška praksa.

Teoretična opredelitev izkustvenega učenja v gozdnem vrtcu

Izkustveno učenje v gozdnem vrtcu razumemo kot sistematičen pedagoški pristop, pri katerem otrok pridobiva znanja, spretnosti in vrednote skozi neposredno interakcijo z naravo. Temeljni elementi izkustvenega učenja v gozdnem kontekstu so:

Konkretna izkušnja

Otrok neposredno doživlja naravne pojave, procese in materiale z vsemi čuti. V gozdnem okolju to pomeni raziskovanje zemlje med prsti, opazovanje sprememb na drevesu skozi letne čase, poslušanje glasov gozdnih živali ali občutenje različnih tekstur lubja, kamenja in listja. Te konkretne izkušnje predstavljajo primarni vir otrokovega spoznavanja sveta.

Reflektivno opazovanje

Po konkretni izkušnji otrok razmišlja o svojih opažanjih z vzgojiteljevo pomočjo, jo primerja z drugimi izkušnjami ter to ubesedi. V gozdnem vrtcu to poteka skozi pogovore ob ognju ali skozi pripovedovanje o svojih odkritjih pri skupni evalvaciji dneva. Ta pristop spodbuja razvoj metakognitivnih sposobnosti.

Abstraktna konceptualizacija

Otrok na podlagi izkušenj in refleksije oblikuje splošnejša razumevanja ter vzpostavlja povezave med različnimi pojavi. V gozdnem kontekstu se to kaže v razumevanju konceptov, kot so »življenjski cikel«, »spreminjanje« ali »medsebojna odvisnost«.

Aktivno eksperimentiranje

Otrok preizkuša nova razumevanja v novih situacijah in načrtuje nadaljnje raziskave. V gozdnem vrtcu to pomeni, da otrok na podlagi svojih spoznanj načrtuje nove poizkuse, kot je na primer preverjanje, kako različni dejavniki vplivajo na rast rastlin, ali raziskovanje, kako se zvoki širijo v različnih delih gozda.

Značilnosti izkustvenega učenja v naravnem okolju

Gozdno okolje omogoča edinstvene oblike izkustvenega učenja, ki se razlikujejo od učenja v zaprtih prostorih:

Veččutnost in senzorična pestrost

Naravno okolje ponuja bogat spekter senzornih dražljajev, ki omogočajo otrokom spoznavanje skozi vseh pet čutov. V gozdnem vrtcu otroci vonjajo različne dišave gozda, tipajo raznolike teksture, opazujejo barve in ralične oblike, poslušajo zvoke ter okušajo divje sadeže. Ta veččutnost je ključna za razvoj nevronskih povezav in dolgotrajnega pomnenja, kar se sklada s sodobnimi nevroznanstvenimi raziskavami o pomenu senzornih stimulacij za otrokov razvoj.

Spremenljivost in dinamičnost

Za razliko od statičnega notranjega prostora se naravno okolje nenehno spreminja glede na vremenske razmere, letne čase in naravne procese. Ta dinamičnost zahteva od otroka prilagodljivost in kreativnost pri reševanju problemov ter spodbuja razvoj kognitivne fleksibilnosti. Vzgojitelji v gozdnem vrtcu to spremenljivost uporabljajo kot pedagoški vir, saj omogoča otrokom spoznavanje vzročno-posledičnih povezav in razvijanje hipotez o naravnih pojavih.

Nestrukturiranost in odprtost

Naravni materiali nimajo vnaprej določene namembnosti, kar spodbuja otrokovo domišljijo in kreativno mišljenje. Palica lahko postane varovalna ograja za skrivališče malih živali, orodje za kopanje ali pa čarobna palčka v simbolni igri. Ta nestrukturiranost materialov uresničuje načelo odprtosti kurikuluma in avtonomije, ki poudarja pomembnost otrokovega aktivnega sodelovanja pri načrtovanju dejavnosti.

Metodologija izkustvenega učenja v gozdnem vrtcu

Vzgojitelji v gozdnem vrtcu uporabljajo specifične strategije za spodbujanje izkustvenega učenja:

Opazovalna dokumentacija

Vzgojitelji sistematično dokumentirajo otrokove izkušnje, jih analizirajo in na tej podlagi načrtujejo nadaljnje dejavnosti. Ta pristop omogoča sledenje otrokovemu razvoju in prilagajanje pedagoškega pristopa individualnim potrebam.

Odprta vprašanje

Namesto podajanja dejstev vzgojitelji postavljajo odprta vprašanja, ki spodbujajo otrokov razmislek in raziskovanje. Primeri takih vprašanj so: »Kaj meniš, zakaj je ta kamen tako gladek?« ali »Kako bi lahko ugotovili, koliko let je staro to drevo?«

Vzpostavljanje povezav

Vzgojitelji pomagajo otrokom vzpostavljati povezave med različnimi izkušnjami ter povezovati novo spoznanje z obstoječim znanjem. To spodbuja razvoj konceptualnega razumevanja in prenos znanja v nove situacije.

Skupinsko raziskovanje

Otroci skupaj z vrstniki raziskujejo zanimive pojave in delijo svoja odkritja. Ta pristop spodbuja socialno konstruiranje znanja in razvoj komunikacijskih spretnosti.

Izkustveno učenje v gozdnem vrtcu tako predstavlja strokovno utemeljen pedagoški pristop, ki v polni meri uresničuje načela in cilje slovenskega kurikuluma ter otroku omogoča celostni razvoj. Ta pristop spoštuje otrokovo naravno radovednost in potrebo po raziskovanju ter zagotavlja trdne temelje za vseživljenjsko učenje in pozitiven odnos do narave.

Izkustveno učenje